Poletna šola na Debelem Rtiču, 28. 8. – 19. 9. 2024
Konec avgusta smo se z učenci odpravili na tretji Glasbeni tabor na Debelem rtiču. Prva dva tabora smo izvedli v Mekinjah nad Kamnikom, za tretjega pa smo potovali na Obalo. Malo smo se bali, kako se bomo znašli. Vse je bilo novo in drugače. V Mekinjah smo bili ves čas sami, naš je bil cel nekdanji samostan. Imeli smo občutek, da smo lastniki ogromnega gradu, ki stoji osamljen na hribčku. Včasih smo se zvečer, ko smo se odpravljali spat in ugašali luči tudi malo bali, da bi lahko mimo pritaval kakšen duh iz starih časov.
Na Debelem rtiču nismo bili sami, bilo je še veliko drugih otrok. Gneča povsod, v bazenu, v jedilnici, pri mizi za namizni tenis. Našo hišico smo si delili z otroki iz gasilskega društva. Spoznali smo, da so gasilci silno organizirani. Imeli so natančen urnik, ki so se ga strogo držali. Mi mo v nasprotju z njimi, malo bolj improvizirali. Ne preveč, ampak ravno prav 
Minuli poletni šoli sta med učenci stkali močne prijateljske vezi. Učitelji smo vedno znova presenečeni, kako navdušeni so otroci, ko se znova srečajo. Koliko je pristnega navdušenja, ker lahko čas preživljajo skupaj. Sami se organizirajo za družabne igre, za šport, za plavanje, za obroke. Učitelji samo malo uravnavamo in spremljamo dogajanje. In posredujemo, če se kje zatakne. Ostalo peljejo učenci sami. In uživajo.
Po čem si bomo zapomnili Debeli rtič? Po vročini in po komarjih. Po morju. Po toplih večerih. Po vsakodnevnem vadenju. Učenka Ema je zapisala, da smo vsak dan vadili kot nori, predzadnji dan pa smo vadili kot še nikoli.
Na sklepnem koncertu so nas poslušali starši. Zaigrali smo, kar smo se naučili v zadnjih petih dneh. Učenci so drug drugega vzpodbujali z glasnim ploskanjem in navijanjem. Že to je bilo v srce segajoče, še bolj pa, da sta dve naši učenki o Glasbeni šoli Arsem napisali pesem, ki smo jo zapeli skupaj. Začne se takole: V glasbeni šoli Arsem odmev je vedno prekrasen. Kako smo vsi kreativni, idej polni in aktivni
Nekaj utrinkov:
Naša poletna šola je dokaz in inspiracija, da glasba resnično povezuje, spodbuja spremembe in posameznikovo rast. Kljub resnemu delu, pouku, skupinskim delavnicam ali individualnim uram imaš vedno občutek, da si del velike družine, da je tvoje ustvarjanje sprejeto in da boš ob vsakem spodrsljaju na struni ali tipki v prijatelju našel tolažbo in spodbudo za nadaljnje vadenje in nastopanje. Kot učiteljica se v teh petih dneh vedno znova zavem, da se v resnici mi učimo od njih. 🙂
Ana M.
Poletna šola se mi je vtisnila v spomin predvsem po povezanosti in sproščenosti med učenci. Sodelovali so kot ena velika ekipa ter podpirali drug drugega. Kljub temu, da so veliko časa in energije posvetili igranju nogometa, so ob koncu poletne šole izvedli izvrsten koncert. Mislim, da smo vsi učitelji ponosni na njih in smo z veseljem muzicirali z njimi. Prav vsi, sem prepričana, pa smo vsaj malo uživali v sladicah, ki so nas čakale po kosilu in večerji 🙂
Se že veselim dogodivščin naslednje leto!
Vesna
