Marec je mesec, ko se odvija Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki ga učitelji ljubkovalno kličemo Temsig. To tekmovanje je v poplavi vseh drugih tekmovanj v Sloveniji in v bližnji ter daljni okolici eno najtežjih. Nanj namreč pridejo najboljši glasbeniki iz vse Slovenije in zdi se, da je nivo tehničnega znanja in muzikalne dovršenosti med tekmovalci vsako leto višji.
Zato nas je vse strah, ko gremo na Temsig. Učence in učitelje. Čeprav mislim, da slednje bolj. Strah nas je in tudi sram. Ker je v te tekmovalne nastope vloženega ogromno dela, truda, razmisleka in glasbene kreativnosti. Vseeno pa nikoli ne vemo, kako se bo nastop na tekmovanju končal. Kako se bo izšlo. In kakšni bodo rezultati. Ob tem se čutimo izpostavljene in ranljive.
Vse opisano sva marca doživljali Jelena Ždrale in Nataša Cetinski, učiteljici violine in violončela, ki sva za Temsig pripravljali učenko violine Indiro Merlak in učenca violončela Bora Ajdiška. Izšlo se je dobro, še več, veliko bolje kot smo pričakovali. Indira Merlak je v kategoriji Violina I.a prejela bronasto plaketo, Bor Ajdišek pa v kategoriji Violončelo I.a zlato plaketo. Srečni smo bili učenci, učitelji in starši.
Posebno pa smo se zahvalili naši korepetitorki Vesni Verbnjak. Kdo je korepetitor? Tisti glasbenik, ki zraven solista igra na klavir. Vesna je z nami igrala, se z nami pogovarjala, nas spodbujala in bodrila, ko smo želeli obupati. Bila je naš steber. Še enkrat takole – hvala Vesna.
Nataša Cetinski
