Piše: Nataša Cetinski
V Glasbeni šoli Arsem v Ljubljani pogosto spremljamo učence od njihovih prvih glasbenih korakov do trenutka, ko glasba postane pomemben del njihovega življenja. Ena takšnih zgodb je tudi zgodba Katarine Julije Pipan, ki pri nas že več kot desetletje razvija svojo ljubezen do klavirja.
Danes študira muzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, klavir pa je zanjo postal veliko več kot le obšolska dejavnost – postal je način razmišljanja, raziskovanja in izražanja.
Takšne zgodbe nas vedno znova spomnijo, kako pomembno je zgodnje glasbeno izobraževanje, osebni pristop učiteljev in okolje, kjer lahko otrok ali mladostnik razvija svojo ljubezen do glasbe.
Prvi koraki pri klavirju
Katarina Julija je v našo glasbeno šolo prišla, ko je obiskovala drugi razred osnovne šole. Na začetku odločitev za igranje klavirja zanjo ni bila posebej usodna – v glasbeno šolo so jo pritegnile predvsem prijateljice.
»S klavirjem sem začela bolj na pobudo prijateljic, ki so prav tako hodile v glasbeno šolo,« se spominja.
Ko glasba postane strast
Toda kmalu se je nekaj spremenilo. Glasba jo je vedno bolj zanimala. Ko so na vrsto prišla znana klavirska dela – na primer Beethovnova Sonata v mesečini ali Mozartova Alla turca – je začela skladbe poslušati tudi doma, raziskovati dela novih skladateljev in se poglabljati v glasbeni svet.
»Neznansko sem uživala v odkrivanju novih skladateljev in žanrov ter si seveda želela njihove skladbe tudi sama igrati.«
Tako se je iz začetne radovednosti rodila ljubezen do klavirja in klavirske glasbe.
Klavir in dresurno jahanje
Dolga leta je Katarina Julija uspešno združevala igranje klavirja in dresurno jahanje. Na prvi pogled gre za dva povsem različna svetova, v resnici pa med njima vidi veliko podobnosti.
»Po eni strani sta bila šport in glasba zame vedno ločena svetova, po drugi strani pa med jahanjem in igranjem klavirja vidim močno povezavo. Obe dejavnosti zahtevata veliko vztrajnosti, disciplino, odgovornost, natančnost ter močno miselno koncentracijo. Ko vložiš veliko truda in dela v vadbo, pa obe prineseta tudi izjemen občutek zadovoljstva.”
Kako glasbeno izobraževanje pomaga pri študiju muzikologije
Danes Katarina Julija študira muzikologijo, znanstveno vedo, ki preučuje glasbo. Raziskuje zgodovino, teorijo in kontekst glasbenih del. Prav znanje, ki ga je pridobila z igranjem klavirja, ji pri tem zelo pomaga.
»Študij muzikologije me je naučil natančno analizirati glasbena dela in kontekst njihovega nastanka, kar mi zelo pomaga tudi pri interpretaciji.«
Privlačijo jo zahtevne klavirske skladbe
Na nastopih pogosto izbira zahtevna klavirska dela, vendar pravi, da tehnična zahtevnost ni njen glavni kriterij. Najpomembnejše je, da v glasbi resnično uživa.
»Veliko mi pomeni, da lahko igram skladbe, v katerih uživam. Takrat je motivacija največja.«
Med skladatelji, katerih dela najraje igra, so Ludwig van Beethoven, Frédéric Chopin, Franz Liszt in Maurice Ravel. Njihova dela so izjemno bogata v čustvih in interpretaciji, hkrati pa tudi tehnično zahtevna – prav ta kombinacija jo vedno znova pritegne.
Dolgoletno sodelovanje z učiteljico Vesno Verbnjak
Vsa ta leta je njena učiteljica klavirja Vesna Verbnjak.
»Vedno me spodbuja ter mi pomaga pri interpretaciji in reševanju tehničnih problemov,« pravi Katarina Julija.
Njune ure niso le učenje igranja, temveč tudi pogovor o glasbi, koncertih in interpretaciji.
»Ure so sproščene, polne dobre energije in motivacije za vajo.«
Morda je prav zato tudi po 13 letih učenja klavirja še vedno močno motivirana za nadaljnjo glasbeno pot.
Glasbena šola Arsem – prostor, kjer raste ljubezen do glasbe
Ko razmišlja o letih, ki jih je preživela pri nas, jo prevevajo predvsem občutki topline.
»Glasbena šola Arsem je zame prostor veselja, navdušenosti in topline – prostor, kjer smo ljudje povezani med sabo, saj nas združuje močna ljubezen do glasbe. Hvaležna sem, da sem svojo glasbeno pot začela ravno tukaj.«
Glasbeni izbor Katarine Julije Pipan
Med deli, h katerim se Katarina Julija vedno znova vrača, je tudi eno najlepših Chopinovih klavirskih del – Andante Spianato in Velika briljantna poloneza, op. 22.
Gre za izjemno virtuozno skladbo, ki združuje lirično, skoraj sanjsko uvodno melodijo z briljantno, energično polonezo. Prav ta kontrast med poetičnostjo in tehnično zahtevnostjo je razlog, da jo Katarina Julija vedno znova z veseljem posluša in raziskuje.
Pravi, da upa, da jo bo nekoč tudi sama izvajala na odru. Prepričani smo, da ji bo uspelo.
Razmišljate o učenju klavirja?
Naši učitelji vam z osebnim pristopom pomagajo razvijati posluh, muzikalnost in ljubezen do glasbe – ne glede na starost. Preverite programe učenja klavirja ali nas kontaktirajte za več informacij.
